Rim: ljudje, ritem, hrana, kaos, hrup, kulturna dediščina

Ana Kobi

Izkušnja, fakulteta in utrip mesta

Že ob prvem dnevu obiska na fakulteti smo bili vsi Erasmus študenti lepo sprejeti na naši novi fakulteti. Spoznavni sprejem in nato še vodeni ogled celotnega kompleksa fakultete za arhitekturo Roma Tre sta nam ponudila kratek vpogled v naše življenje v prihodnjih 5 mesecih izobraževanja v Rimu. Lokacija fakultete se nahaja med reko Tibero in tržnico Testaccio, ki je natanko pol minute stran od italijanske popoldanske malice oz. kosila, sproti pa si lahko naberete še malo sadja za med predavanji. V neposredni bližini se nahajajo tudi kopirnice in pa razni kotički, obvezno s kavo v ponudbi. Fakulteta je razporejena v več objektih na isti lokaciji, vsi pa so večinoma dolgi in visoki. Razlog za to je zgodovina kompleksa, saj je to nekoč bila klavnica, kasneje opuščena in nato prenovljena v fakulteto. Zgodovina je še danes vidna v raznih detajlih kot so sama arhitektura, konstrukcija nadstreška…

Delo in predavanja na fakulteti so potekala v italijanskem jeziku (nekateri profesorji se trudijo govoriti tudi v angleščini v kolikor vidijo da česa ne razumete), sicer pa programsko podobno kot doma, le z razliko v tem, da so na voljo tri smeri seminarja (arhitekturno projektiranje, prenova, urbanizem). Skladno s tem je narejena tudi razdelitev v seminarje, in sicer po letnikih (različni letniki se v seminarjih ne mešajo). Prav tako nima vsak seminar svojega prostora z risalnico. Na fakulteti sta namenjena dva prostora, ki delujeta na način risalnice, sicer pa je seminar potekal v predavalnici, kjer lahko študenti nemoteno delajo tudi za seminarske ali druge projekte. Izjemna prednost fakultete pa je v tem, da imajo lasten laboratorij za izdelovanje maket in laser.

Italijanski kolegi študenti so neizmerno prijazni, odprti, družabni in pripravljeni pomagati. Priporočljivo pa je seveda znanje italijanščine, saj ne znajo vsi angleščine.

V kolikor bi se lahko ponovno odločala o lokaciji izmenjave, bi izbrala popolnoma enako. Ljudje, ritem, hrana, kaos, hrup, kulturna dediščina …vse skupaj okušaš zelo hitro, intenzivno in v zelo veliki meri. Živela sem v stanovanju (s 4 sostanovalkami, s katerimi smo Italijo doživljale večinoma skupaj), 20 minut hoje stran od fakultete oz. 7 minut vožnje z avtobusom (pozor avtobusi niso vedno točni in ni nujno, da vedno pripeljejo, vendar pa pogosto pridejo. Zato imejte vedno v mislih plan B – hoja). Študentskega doma tam ni, zato si mora najti stanovanje vsak sam, pa vendar to ni težko saj je na internetu polno strani, ki Erasmus študentom pomagajo pri tem delu. Stanovanje sem si našla nekaj tednov pred samo izmenjavo.

Sprehajanje in raziskovanje mesta je vsak dan popolnoma nova izkušnja. Od mirnih skritih kotičkov, polnih tržnic ljudi, ki se glasno pogovarjajo, do najbolj turističnih točk – vse naenkrat lahko doživiš v le 5 minutah, le tri ulice stran od prejšnje lokacije, kjer si se nahajal.

Obvezno priporočam okušanje sladoleda in ostale hrane na ulici ali tržnicah. Poskušajte se umikati skuterjem na ulicah Rima in pa, vsekakor se ustavite v kolikor vam to veleva rdeča luč na semaforju. Cesto prečkajte le, če ste petkrat pogledali v vsako smer.

Celovito izkušnjo življenja v Italiji zelo težko opišem z eno samo besedo, saj je tako raznolika in polna doživetij, zgodovine, čudovitih ambientov in življenja samega, da jo vsak dan doživiš na novo in drugače kot včeraj. Sicer pa v kolikor se odpravite na izmenjavo v Italijo boste sami doživeli toliko pričakovanih in presenetljivih stvari, da se je lahko le veselite.

Nasveti:

Na začetku samega semestra, kjer so projekti in delo še v začetni fazi, priporočam, da obiščete čim več lokacij. V samem Rimu se skriva veliko več lokacij in zgodovine, kot pa je znana nekomu, ki tu nikoli ni živel oziroma ga pozna le iz šolskih klopi. Nekatere lokacije smo z Erasmus študenti spoznali šele z ‘ekskurzijami’ po Rimu s profesorjem.

Stanovanje si lahko najdete kar prek spletnih platform, ki so namenjene prav tujim študentom, ki odhajajo na izmenjavo.

Ob sprehajanju po mestih imejte vaše stvari vedno pri sebi in na očeh zaradi številnih kraj o katerih poročajo na vseh bolj turističnih mestih.

Epidemija na mojo izmenjavo v večji meri ni vplivala, saj se je v času konca izmenjave šele začenjala. Le zadnji teden izmenjave sem morala oditi prej domov, zaradi zaostrovanja ukrepov na slovenski meji ter sem zato nekoliko težje pridobila seminarsko oceno. Vendar pa se je na koncu vse lepo izšlo.

Predstavitev projekta

Projekt Ludus Magnus – Colosseo, ponovna vzpostavitev topografske povezave centralnega rimskega arheološkega območja

Mesto Rim močno zaznamuje velika gostota zgodovinsko-arhitekturnih spomenikov zaradi svoje tisočletne zgodovine in geografskega pomena, ki vsako leto privabi več obiskovalcev. Sožitje med različnimi zgodovinskimi obdobji še nikoli ni bilo tako zapleteno kot danes, kjer na eni strani ta kompleksnost ustvarja izjemno kulturno vrednost, po drugi strani pa sproža vrsto mehanizmov, ki povzročajo neprijetnosti in upočasnjujejo proces razvoja in modernizacije mesta.

Predlagana intervencija je vstavljena v samo središče te kompleksnosti, v najbolj osrednjem in starodavnem delu Rima ter vanj vstavi idejo, ki ustvari prostor na vrhuncu evropske prestolnice, ne da bi pri tem izgubil njegov genius loci.

V projektu sodelujeta in se prepletata izjemno premišljena predloga urbanizma in arhitekture, ki oživljata močno obiskano, a malo živeče območje. Cilj intervencije je oživitev zgodovinske povezave med Kolosejem in Ludusom Magnusom, ki je bilo nekdaj celovito in zaključeno območje. (Za časa starega Rima je bil Ludus Magnus največja gladiatorska šola, kjer so se šolali vsi gladiatorji Rimskega imeprija. Prek podzemnega prehoda je bil povezan s Kolosejem, kasneje pa je zaradi gradnje drugih stavb in potreb trasporta, postal delno porušen in neuporaben.)

Prav tako pa je namen ponovno pritegniti prebivalce Rima in jim vrniti območje, ki ga skoraj izključno doživljajo le še turisti ter za katerega so danes značilni procesi gospodarskega izkoriščanja in kulturne degradacije.

Zasnovana rešitev vključuje prenovo vzhodnega dela dostopa do centralnega rimskega arheološkega območja med Kolosejem, parkom Colle Oppio in predelom Celio z arhitekturno študijo Ludusa Magnusa in njegove povezave s Kolosejem.

Namen urbanističnega pristopa k projektu je vzpostavitev povezav med Kolosejem in njegovo ‘‘kotlino’’, predelom Celio, Ludusom Magnusom (gladiatorska šola) in parkom Colle Oppio, tako na pritličnem nivoju, kot tudi na podzemnem. Sprva smo močno posegli v promet, ki je bil ponekod umaknjen ali preusmerjen, obdržala se je le linija tramvaja, ki povezuje območje z ostalim mestom. Nato pa natančneje razmišljamo o obnovi podzemnega hodnika med Ludusom Magnusom in Kolosejem z izkopi v galerijo.

Projekt prekvalifikacije in preoblikovanja trga Koloseja predvideva arheološko povezavo (-5 m glede na ulico Via Labicana) med Kolosejem in ruševinami Ludusa Magnusa, ki sta na isti ravni. Razlika v višini med rimskim in sodobnim nivojem je premagana s sistemom klančin in dvigala, s čimer se premagajo arhitekturne ovire ter obenem omogoči dostop ljudem z motnjami v razvoju. S porušitvijo dela dvignjene prometne terase, ki poteka med Kolosejem (in Ludusom Magnusom) in prekvalifikacijo v novo, pohodno, nastane streha, kjer na vrhu poteka promet in sprehajalna cona, obenem pa pokriva spodnji prostor. Spodnji prostor postane transparentna in povezovalna muzejska zgradba z velikimi, modularnimi prostori za obiskovalce ter prostori za zaposlene. Muzej služi kot večnamenski prostor za prireditve, razstave in predstavitve. Z izvedeno intervencijo postane Ludus Magnus glavni dostop oziroma vhodna točka v Kolosej in obenem prerazporeja velik pretok ljudi na tem območju. Trg pred Kolosejem pa ponovno dobi vlogo trga, sprehajalne cone.

Prednost projekta je izjemno izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev na tem območju, turistov in tudi širše ter stremenje k trajnostnemu razvoju in ohranjanju neprecenljive dediščine.

Arheološko območje Ludusa Magnusa je danes predlagano kot praznina v mestnem tkivu devetnajstega stoletja. Naš cilj je vrniti delček civilizacije na mesto, kjer se je izgubila, čeprav je ravno to mesto postavilo temelje današnje zahodne kulture.