Praksa v Parizu, meki javnega življenja

Nika Bronić

UTRIP MESTA, ŽIVLJENJE IN DELO V PODJETJU

Začetek življenja v Parizu zaznamuje peklensko iskanje nastanitve. Stalnejšo nastanitev je skorajda nemogoče dobiti brez fizičnega obiska stanovanj. Ker praksa ni del francoske univerze posameznikom ne pripada mesto v študentskih domovih četudi je bivanje v relativni bližini mesta težko dobiti tudi prosilcem francoske univerze. Uradni najem preko agencije zahteva garancijo francoskega državljana z redno zaposlitvijo, vsaj triletnim delovnim stažem in trikratni mesečno plačo v trikratnem znesku najemnine. V prevodu to pomeni, da si glede bivanja primoran iskati stanovanja ‘na črno’. To predstavlja minimalno težavo, ker je vsaj polovico sob mogoče najeti brez pogodbe in vsaj tretjino stanovanj. Prvi mesec sem stanovala pri znancih, stanovanja v prihodnosti pa skoraj vedno pridobila preko poznanstev. V šestih mesecih sem se selila petkrat. Najdlje časa sem preživela v stanovanju preko slovenke, ki v Parizu živi že šest let, stanovanje pa je oddajal njen fant. Pravzaprav sem imela izjemno srečo, ker je bilo stanovanje dvosobno, na najživahnejši ulici desetega okrožja in za pariške cene izjemno ugodno (750 eur). V zadnjih dveh mesecih sem menjala stanovanja vsake dva tedna. Pol meseca sem živela v stanovanju sodelavca na počitnicah, dva tedna v sobi, ki sem ga dobila preko airbnbja in tri tedne v stanovanju, ki sem ga prevzela preko drugega sodelavca. Bivanjska situacija neizmerno vpliva na kvaliteto izkušnje. Ob deseturnem delavniku je primerno okolje (vsaj meni) izjemno pomembno. Splača se res skrbno poprašati znance in kogarkoli s pariškimi vezmi. Nepremičninski trg je trenutna situacija verjetno malce spremenila.

Osebno se najraje premikanje po mestu z metrojem in z električnimi mestnimi kolesi. Metro je učinkovit (razen, ko med dvomesečno stavko ne deluje). Mestni Velibi so fantastični, če se naučiš prepoznavati tiste, ki delujejo. Električni Velibi so najhitrejši način transportiranja po mestu, ki je hkrati tudi izjemno lahko dostopen. Vsekakor je veliko cenejši kot metro.

Pariz je majhen. Če živiš vsaj na tisti polovici v kateri se nahaja tvoj biro za transport ne porabiš preveč časa, kjerkoli živiš.

Večina Pariza je varnega. Čeprav sem živela nad lokali in klubi se nikoli nisem počutila ne-varno ob katerikoli uri. Pariz je meka javnega življenja. V pravih delih Pariza so bari in Parki vedno polni.

Izkušnja dela v biroju Bruther:

Razen 10 urnega delovnika je bila birojska izkušnja izrazito pozitivna. Odnos nadrejenih (ustanoviteljev biroja) je bil karseda vljuden. V vseh šestih mesecih ni bilo nikakršnih mikro agresij (vsaj proti pripravnikom). Večino časa sem delala na treh projektih. V sklopu enega izmed njih sem se udeležila tudi petdnevne delavnice v Hamburgu. Delovni proces je bil zelo drugačen od pričakovanega. Veliko časa se je porabilo za razvijanje lastnih interesov znotraj projektov in zelo malo časa za razvijanje ‘marketinških struktur’. Procesi inspiracije so bili prepuščeni nezavednim tokom posameznikov, ki se v osnovi strinjajo glede osnovnih predispozicij projekta. Komunikacija znotraj ekipe je potekala odlično (predvsem zato, ker sem sodelovala samo s prijetnim (angleško govorečim in pretežno ženskim) delom ekipe). Z nekaterim smo se družili tudi izven biroja, dva izmed njih pa sta postala tudi moja prijatelja.

Jezik je ovira. Tudi če se lahko z gimnazijsko francoščino sporazumevam v preprostih življenjskih situacijah je sproščen pogovor ob katerem je sogovorec sproščen in zabavan daleč stran. Francozi ne bojo tvoji prijatelji. Kot tudi mi imajo oni svoje prijatelje iz otroštev, srednjih šol in preko služb. Težko je navezati pristna prijateljstva v tujem jeziku. Najlažje je prijatelje najti na delovnem mestu ali preko ostalih Slovencev v Parizu.

Muzeji in galerije so brezplačni do 26. leta. Pariz je idealno mesto za obiske kulturnih institucij s študentskim proračunom.

Pariz je drag. Hrana je draga, kava je draga, pijača je draga, Parižani pa radi jedo in pijejo zunaj. Še klubi so dragi. Na srečo francoski zakoni prepovedujejo neplačane prakse daljše od 2 mesecev, hkrati pa večina birojev stage razpisuje za šest mesecev, kar je tudi najdaljše obdobje, ki ga je možno preživeti pri enem delodajalcu. Najvišje mesečno plačilo je 588 eur. Skupaj z Erasmus finančno pomočjo je mogoče živeti relativno udobno.

Pariz ustreza določenemu tipu ljudi, medtem ko nekateri težko prenašajo množice, hrup, smrad in nenehno svetlobo. Če si v osnovi človek, ki nima težav s prilagajanjem in mu ni mar za mir in tišino ne bi smel imeti težav v življenju v Parizu.