A Coruña, žepno mesto ob morju

Lenart Megušar

Izkušnja, fakulteta in utrip mesta

A Coruña – majhno mesto v SZ kotu Španije. Ne bi si mogel izbrati boljše lokacije za svojo izmenjavo. Fakulteta se nahaja izven centra, na kampusu, kamor na vsakih nekaj minut vozijo avtobusi. Zanimivo oblikovana stavba fakultete za arhitekturo se nahaja malo višje od ostalih in ima izjemen pogled na mesto. Način dela je podoben kot v Sloveniji. Najprej predavanja, potem pa delo na projektu in korekure. Profesorji so prijazni in ustrežljivi, vendar mnogi ne govorijo angleško. Sam ne govorim špansko in sem imel ob prilagajanju predmetnika kar nekaj težav. Študij je normalno potekal približno 6 tednov, nato ga je prestregel virus. Tudi tam so, zaradi te neugodne situacije, prešli na spletno okolje. Tako se je, na mojo veliko žalost, tudi končala moja izmenjava.

Že ob prijavi na izmenjavo, sem si želel, da bi bil moj dom malo manjše mesto ob morju. Ob iskanju sem naletel na ta dragulj, ki se nahaja na skrajnem severo zahodu Španije in je bil vse, kar bi si lahko želel. Leži na majhnem polotoku na katerem stoji Herkulesov stolp. Okrog tečejo poti in je popoln prostor za počitek in posedanje. Povsod okrog mesta je moč najti veliko zelenja, lepe plaže, velik pa je toliko, da ga lahko obhodiš in se počutiš, da je v tvojem žepu. Odlikuje ga dobra hrana in prijetno vreme, ki zna biti tudi muhasto. Poleg vsega, pa je za študenta tudi cenovno dostopen. Živa je tudi ljubezen do nogometa. Kadar domače moštvo Deportivo gosti nasprotnike, se celo mesto zgrinja k velikemu stadionu kjer je čutiti ponos na domače igralce. V kratkem času svoje izmenjave, sem imel na srečo možnosti izkusiti tudi to.

Svojo sobo sem našel šele po prihodu v mesto. Obstaja agencija (D7 agency), ki študentom ponuja stanovanja, vendar sem po srečnem naključju dobil sobo prek lastnice hostla, v katerem sem bival prvi teden. Moram priznati, da je bila to precej stresna situacija, saj do zadnjega dneva nisem vedel, kje bom bival. Glede fakultete priporočam, da se študenti zares pozanimajo glede predmetov v angleščini in že takoj izberejo to (razen če govorijo špansko), saj si bodo prihranili precej časa.

Moja izmenjava je trajala sedem tednov. Po poslabšanju stanja v Španiji sem se odločil, da na hitro odidem domov in študij nadaljujem od doma. Sprva je bilo v mojem načrtu, da se po izboljšanju razmer vrnem, vendar se je na koncu vse skupaj toliko zavleklo, da sem vse zaključil od doma.

Žal mi je, da se je moja izkušnja zaključila tako na hitro, vendar me hkrati veseli, da sem se vrnil, saj je svoboda in bližina narave doma, vseeno težko primerljiva s tisto tam.

S tem prelepim mestom nikakor še nimam poravnanih računov. Upam, da se bom kmalu lahko spet vrnil.

Predstavitev projekta

Razširitev šole in nova šola – Maputo, Mozambik

Lokacija projekta pri predmetu Basic Habitat je Maputo, ki se nahaja v Mozambiku, Afrika. Projekt je razdeljen na dva dela. Prvi zajema razširitev obstoječe srednje šole, drugi, pa obsega popolnoma nov šolski objekt in zunanje pripadajoče površine.

Arhitekturna ideja obeh objektov je enaka in vzpostavlja krožno pot, ki spodbuja druženje in interakcije, hkrati pa omogoča boljši pretok ljudi in bolj direktno ter krajšo pot do želene točke v objektu. V medprostorih se nahajajo učilnice različnih velikosti ter sanitarije. Nova šola lahko služi tudi kot večnamenska dvorana, saj je stena, ki razdeljuje učilnice zložljiva. Velika težava v Maputu je tudi oskrba z vodo, zato na obeh območjih stojijo vodni hranilniki. Na lokaciji nove šole so tudi površine namenjene vzgajanju rastlin in učenju otrok, kako si sam pridelati hrano.

Na območju projektiranja so pogoste poplave, zato so novi objekti dvignjeni za 60 centimetrov. Gradnja je revščini in tamkajšnjim materialom primerna – lahka in hitra, zasnova pa funkcionalna.. Konstrukcijo nosijo stebri, površine med njimi pa zapolnijo prefabricirani bloki iz lokalnega peska in vode ter okna. Na stebre je nato vijačeno lahko paličje, ki je pokrito s pločevino.

Zelenje, ki je uporabljeno je akacija, saj nudi zaščito pred močnim soncem in tam zelo uspeva. Edina druga možnost, bi bile kokosove palme, vendar obstaja nevarnost padanja kokosov, ki bi lahko poškodovali učence in učenke.

Tudi otroci v Mozambiku si zaslužijo primerne prostore za učenje in igro. Projekta zato poskušata spodbuditi željo po znanju in biti mesto, kjer se otroci počutijo varno in sproščeno.