Montpellier: šola je dostopna 24 ur na dan

Patricija Bratuž

Življenje v Montpellieru in v Franciji

Življenje v Franciji je gotovo dražje kot pri nas, največja razlika je pri cenah hrane. Obstajajo študentske menze, vendar ni sistem niti približno primerljiv z našimi boni. Montpellier je mesto po velikosti primerljivo z Ljubljano, vendar drugačnih razsežnosti. Fakultete so povečini razporejene v kampusih izven starega mestnega središča, pot na ENSAM pa pomeni sprehod na grič v predmestju.

Bivanje v študentskih domovih je nekaj drugega kot pri nas – večinoma so na voljo le enoposteljne sobe, kar po eni strani omogoča več zasebnosti, po drugi pa manj interakcij. K slednjemu prispevajo tudi skupni prostori, ki jih je malo in so namenjeni bolj organiziranim in bolj umirjenim aktivnostim. Niso center študentskega življenja – dogajanje se gre iskat v center mesta. Gotovo pa so domovi cenovno ugodnejša izbira, za najem stanovanja se v povprečju odšteje skoraj dvakrat več kot pri nas. Fakulteta nam je že pred odhodom dala možnost prijave v študentski dom; tisti, ki smo to opravili takoj, nismo imeli nobenih problemov. Iskanje namestitve po prihodu se zna zakomplicirati in zavleči.

Potovanja po Franciji so, ko si enkrat tam, poceni in enostavna. Ouibus, ki je nekakšna alternativa našim Flixbusom, postane tvoj novi najboljši prijatelj.

Opomba: z izmenjave sem se vrnila pred začetkom epidemije, zato nisem imela nikakršnih težav. Vem pa, da so študenti spomladi s težavo našli prevoze do doma.

Fakulteta in študij

Na izmenjavo sem odšla na ENSAM, École Nationale Supérieure d’Architecture Montpellier v Franciji. Ker sem bila prva z naše fakultete, ki je odšla na to šolo, sem se na začetku soočila z marsikaterim vprašanjem, na kar sem le s težavo našla odgovor. Na srečo sem uspela stopiti v kontakt z lokalno študentko, ki mi je  pomagala do te mere, da sem lahko oddala vsaj približno pravilno izpolnjeno prijavno dokumentacijo. Skrbi, povezane s sestavljanjem predmetnika doma, so se v Franciji izkazale za nepotrebne. Tam smo ob prejemu urnikov bili primorani naš predmetnik sestaviti praktično na novo, saj se je vnaprej prejet seznam predmetov izkazal za rahlo zastarelega, poleg tega pa je ob izbiri predmetov iz različnih letnikov velika verjetnost, da bo prišlo do križanj. Koordinatorji, zadolženi za nas, so nam že od vsega začetka bili v veliko pomoč, tako da smo brez večjih zapletov lahko z njimi (tudi kasneje) prišli do rešitev za kakršenkoli problem.

Študentom, ki odhajajo na izmenjavo v 5. letniku, kot sem to storila sama, sporočam, da se naše predmete s težavo nadomesti, saj se proti koncu študija predmetnik preveč razlikuje. Sama sem to rešila z nadomeščanjem izbirnih predmetov, opravljanjem enega predmeta v sklopu Studia in opravljanjem ostalih predmetov doma na daljavo (naši profesorji pri tem večinoma lepo sodelujejo).

Nad odnosom lokalnih študentov in profesorjev do nas, študentov na izmenjavi, sem bila zelo pozitivno presenečena. Verjetno je uporaba jezika domačinov (v nasprotju s situacijo v Ljubljani) igrala veliko vlogo pri spoznavanju, lažjem vključevanju in sodelovanju pri študijskem procesu.

Ocenjujem, da imajo več raznolikih profesorjev in posledično dosti bolj specifične predmete in delavnice, ki posegajo tudi na širše umetnosnto in tehnično polje. Izbire za širjenje znanja na druga področja je veliko.

Šola je odprta 24 ur na dan, a je ponoči dostop mogoč le s čipirano študentsko kartico. Za razliko od naših seminarjev tam ni navade, da se osebne stvari, makete, material… pušča na fakulteti. A to ne pretirano ovira dela. Gre za modernistično stavbo, obsijano s soncem, ki ima seminarske prostore organizirane okrog dveh večjih avel, v prizidku pa še niz dodatnih ateljejev in delavnic. Kar se tehnične podpore fakultete tiče, je za proces bolje poskrbljeno. Na šoli je velika printalnica, mediateka, lesna delavnica, delavnica s 3D printerji, laserskimi rezalniki in podobnim, slikarski/risarski ateljeji, prodajalna z materialom, foto studio, kavarna. Šola tudi delno financira material za makete in druge izdelke ter ekskurzije.

Študentska organizacija fakultete je izjemno aktivna. Poleg prodajalne z materialom, foto studia in kavarne je v njihovi organizacije tudi glasbeni klub, radio oddaja, ekskurzije, predavanja, zabave. Z včlanitvijo (10eur) je mogoča uporaba njihovih storitev in nakup materiala po znižanih cenah.

Predstavitev projekta

Cité de la médecine – mesto medicine: rekonstrukcija Inštituta za biologijo v Montpellierju

Predstavljen projekt je nastal pri predmetu Studio, ki je ekvivalenten slovenskemu Projektiranju. Ta osrednji predmet je na šoli, ki sem jo obiskovala, tesno povezan z običajno nekoliko bolj teoretičnim oziroma na nek drug način dopolnilnim predmetom Seminaire, skupaj pa tvorita tematski sklop. Le-teh je bilo na izbiro šest, sama sem izbrala sklop ‘Umetnost in Arhitektura’.

Projekt, ki smo ga obravnavali v našem Studiu, je bil tesno povezan z identiteto mesta – Montpellierja, ki velja za enega najbolj študentskih mest v Evropi. Znanje se je na akademski ravni tu akumuliralo in širilo že dolga stoletja, ena pomembnejših ustanov pa je gotovo Medicinska fakulteta, ki je med drugim ena najstarejših še delujočih na svetu. Zaslužna je za eno največjih in najstarejših zbirk delov človeškega telesa in drugih medicinskih pripomočkov, ki je predstavljena v Muzeju anatomije.

Mesto je nedavno tega dobilo novo zgradbo Medicinske fakultete, ki je prilagojena sodobnemu študiju, del njenih prvotnih prostorov pa je posledično ostal prazen. Naša naloga se je tako ukvarjala z nekdanjimi prostori Inštituta za biologijo, ki je bil lociran v zgradbi iz leta 1960, ki zaključi stavbni niz, katerega začetek je pri Muzeju anatomije. Prenova stavbe naj bi ponudila pretežno muzejski program, ki naj bi s pripadajočimi aktivnostmi in ponudbo oblikoval pravo »Mesto medicine«. S takim programom mesto in fakulteta nadaljujeta svoje poslanstvo – raziskovanje, širjenje ter promoviranje znanosti in kulture, hkrati pa ohranjata in razvijata svojo identiteto.

K nalogi smo pristopili na dva načina. Po eni strani poetično, z vtisi, ki smo jih pri predmetu Seminaire poskušali oblikovati in predstaviti v kratkem filmu, po drugi pa zelo tehnično. Naloga je od nas namreč zahtevala smiselno povezati vrsto programskih sklopov v logistično delujočo celoto, obenem pa prestrukturirati labirintu podoben ustroj obstoječe zgradbe. Prednost študija v večji državi, v mojem primeru v Franciji, je bila možnost poglabljanja v temo projekta s preučevanjem referenčnih primerov v živo – v začetku semestra smo tako imeli organizirano ekskurzijo v Pariz, kjer smo si v dveh dnevih ogledovali izključno muzeje.

Svojo nalogo sem programsko in prostorsko oblikovala okrog treh težiščnih točk obstoječe zgradbe – velike predavalnice na eni strani, odprtega dvorišča v sredini in notranjega dvorišča na drugi strani. Točke med sabo povezuje hrbtenica, ki poteka po obstoječih vzdolžnih hodnikih in gankih na območju notranjega dvorišča, osmišljena in poudarjena pa je z novimi posegi. Velik konstrukcijski, prostorski in konceptualni poudarek je bil narejen v osrednjem, vhodnem prostoru, kjer je notranjost objekta tudi najbolj preoblikovana. V tem najožjem delu stavbe je njena vzdolžnost prekinjena z večvišinskim prostorom avle, ki vizualno povezuje, fizično pa loči dva večja programska sklopa.

Pomembno vodilo pri snovanju prostorov je bila tudi osvetlitev, ki igra pri razstavnih prostorih poleg same dramaturgije in premikanja skozi prostor bistveno vlogo. Študijski proces je bil obogaten z udeležbo na delavnici osvetljevanja, kjer smo s pomočjo strokovnjaka oblikovali načrt osvetlitve svojih projektov.